Glavoboli in migrene po 40. letu – kako se z njimi spopasti

Glavoboli so med najpogostejšimi motnjami živčnega sistema. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije od ponavljajočih se glavobolov trpi približno polovica odrasle populacije. Migrene, ki so intenzivnejša oblika, prizadenejo približno 12 % odraslih, pri čemer so ženske prizadete trikrat pogosteje kot moški.

Po 40. letu se vzorci glavobolov pogosto spremenijo. Pri nekaterih se pogostost zmanjša, pri mnogih pa se poslabšajo ali pa se pojavijo prvič, pogosto v povezavi s hormonskimi spremembami, kroničnim stresom ali spremembami v vratu in hrbtenici. V tem članku pojasnjujemo, kaj se v živčevju dogaja pri glavobolih, kako endokanabinoidni sistem pri tem sodeluje in kateri pristopi so podprti z dosedanjimi spoznanjami.

Vrste glavobolov in njihovi mehanizmi

Tenzijski glavoboli

Najpogostejša vrsta. Občutek pritiska ali stiskanja okrog glave, pogosto obojestranski. Povezani so z napetostjo mišic v vratu, čeljusti in ramenih, pa tudi s stresom, utrujenostjo in slabo držo. Pri tenzijskih glavobolih ne gre za strukturno poškodbo, temveč za preobčutljivost bolečinskih poti v centralnem živčevju.

Migrene

Migrena je nevrološka motnja, ne zgolj »hud glavobol«. Zanjo so značilni utripajoča bolečina (pogosto enostranska), občutljivost na svetlobo in zvok, slabost ter pri nekaterih aura (vidne motnje pred napadom). Migrena vključuje kompleksno kaskado dogajanj v možganih: spremembe v aktivnosti trigeminalnega živca, nihanja ravni serotonina in razširitev ter krčenje krvnih žil v možganski ovojnici.

Cervikogeni glavoboli

Izvirajo iz vratu, natančneje iz zgornjih vratnih vretenc (C1-C3). Pogosti pri ljudeh s sedečim delom, degenerativnimi spremembami v vratni hrbtenici ali po poškodbah. Bolečina se širi iz zatilja proti sencema ali za očmi. Po 40. letu so pogostejši zaradi napredovanja degenerativnih sprememb v hrbtenici.

Endokanabinoidni sistem in glavoboli

Hipoteza o pomanjkanju endokanabinoidov

Dr. Ethan Russo je v vplivnem članku iz leta 2004 (revidiranem 2016) predlagal, da so migrene, fibromialija in sindrom razdražljivega črevesja povezani s kliničnim pomanjkanjem endokanabinoidov (CED). Hipoteza temelji na opazovanju, da imajo pacienti z migrenami pogosto znižane ravni anandamida v cerebrospinalni tekočini.

Če je raven endokanabinoidov prenizka, se prag za sprožitev bolečinskega odziva v trigeminalnem živcu zniža. To pomeni, da dražljaji, ki jih zdrav ECS brez težav modulira (spremembe vremena, stres, hormonska nihanja), pri pomanjkanju endokanabinoidov sprožijo kaskado, ki vodi v migrenski napad.

ECS in trigeminalni živec

Trigeminalni živec (peti možganski živec) je ključni igralec pri migrenah. Razvejuje se po obrazu, čeljusti in skalpu, in je odgovoren za prenos bolečinskih signalov iz možganskih ovojnic. CB1 receptorji so prisotni na trigeminalnem živcu in v trigeminalnem jedru v možganskem deblu.

Ko se CB1 receptorji aktivirajo (z endokanabinoidi ali fitokanabinoidi), to zmanjša sproščanje bolečinskih nevrotransmiterjev (CGRP, substanca P) iz trigeminalnega živca. CGRP (kalcitonin-gensko sorodni peptid) je molekula, ki igra osrednjo vlogo pri migrenah. Novejša protimigrenska zdravila (gepanti, monoklonska protitelesa anti-CGRP) ciljajo ravno to molekulo.

Serotonin, ECS in migrena

Serotonin je nevrotransmiter, ki igra dvojno vlogo pri migrenah: prenizka raven med napadi prispeva k preobčutljivosti, previsoka raven med napadom pa prispeva k vazokonstrikciji. CBD interagira s serotoninskim receptorjem 5-HT1A, ki je vpleten v uravnavanje razpoloženja, anksioznosti in bolečine. Ta interakcija je eden od mehanizmov, prek katerih CBD potencialno vpliva na pogostost in intenzivnost migrenskih napadov.

Kaj kažejo dosedanje raziskave

Raziskave o kanabinoidih in glavobolih so v razmeroma zgodnji fazi, a rezultati so spodbudni:

• Retrospektivna študija Rhyne et al. (2016): pri 121 odraslih z migrenami, ki so uporabljali konopljine pripravke, se je povprečno število migrenskih napadov na mesec zmanjšalo z 10,4 na 4,6. 85 % udeležencev je poročalo o zmanjšani pogostosti napadov.
• Študija Aviram in Samuelly (2017): pri pacientih s kroničnimi glavoboli se je po uporabi konopljinih pripravkov intenzivnost bolečine v povprečju zmanjšala za 47,6 %, hkrati pa se je zmanjšala tudi uporaba klasičnih analgetikov.
• Predklinične študije: CBD in CBG kažeta protivnetne lastnosti, ki so relevantne za nevrogeno vnetje pri migrenah. Beta-kariofilen (terpen v konoplji) kot selektivni CB2 agonist potencialno zmanjšuje vnetje brez psihoaktivnih učinkov.

Pomembno: te študije so opazovalne ali predklinične. Randomizirane kontrolirane klinične študije o CBD in migrenah se izvajajo, a rezultati še niso objavljeni v zadostnem obsegu za uradne zdravstvene trditve.

Pristopi k podpori pri glavobolih s konopljinimi pripravki

Preventivni pristop: redna dnevna uporaba

Pri ponavljajočih se glavobolih in migrenah je ključen preventivni pristop. Namesto jemanja pripravkov šele ob napadu je smiselna redna, dnevna uporaba kapljic polnega spektra, ki vzdržuje ravnovesje endokanabinoidnega sistema in s tem dviguje prag za sprožitev bolečinskega odziva.

Pri migrenah je posebej zanimiva formulacija z višjo vsebnostjo terpena mircena. Mircen je terpen, ki ga v visokih koncentracijah najdemo v hmelju in nekaterih sortah konoplje. V kombinaciji s CBD, CBN in CBC kaže sinergijski pomirjujoči in protibolečinski učinek. Formulacije z mircenom so primerne za večerno uporabo, saj podpirajo tudi kakovost spanca, ki je pri migrenikih pogosto motena.

Akutni pristop: hitrejša absorpcija ob napadu

Ob začetku glavobola ali migrenskega napada je hitrost absorpcije ključna. Sublingvalna uporaba kapljic (pod jezik) omogoča vstop učinkovin v krvni obtok v 15 do 30 minutah. Za še hitrejšo absorpcijo nekateri uporabniki izberejo pršilo za ustno votlino, ki razprši fino meglo kanabinoidov po ustni sluznici in omogoči hitrejši prehod v krvni obtok.

Pršilo je praktično tudi z vidika uporabe med potovanjem ali v službi, ko priprava kapljic ni vedno priročna.

Dopolnilni pristopi pri obvladovanju glavobolov

Konopljini pripravki so najučinkovitejši kot del širšega pristopa:

• Dnevnik glavobolov: beležite pogostost, trajanje, intenzivnost in morebitne sprožilce (hrana, stres, vreme, menstrualni cikel). To je ključno za prepoznavanje vzorcev in prilagajanje pristopa.
• Hidracija: dehidracija je eden najpogostejših in najpreprostejših sprožilcev glavobolov. 1,5 do 2 litra vode dnevno je osnova.
• Upravljanje stresa: kronični stres izčrpava endokanabinoidni sistem. Dihalne vaje, meditacija ali krajša dnevna hoja v naravi dokazano znižujejo raven kortizola.
• Drža in ergonomija: pri cervikogenih glavobolih je pogosto vzrok slaba drža pri delu za računalnikom. Pravilna višina zaslona, redni odmori in raztezne vaje za vrat bistveno zmanjšajo pogostost napadov.
• Prehrana: nekateri pogosti sprožilci migrenah vključujejo alkohol (posebej rdeče vino), staran sir, čokolado in živila z glutamatom. Protivnetna dieta bogata z omega-3 maščobnimi kislinami je pri migrenah splošno koristna.
• Kakovosten spanec: tako premalo kot preveč spanca sta sprožilca migrenskih napadov. Redna ura vstajanja in leganja je pri migrenah izjemno pomembna.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč

Konopljini pripravki so smiselna podpora pri primarnih glavobolih (tenzijskih, migrenah). Obstajajo pa situacije, v katerih je nujen zdravniški pregled:

• Nenaden, izjemno intenziven glavobol (»najhujši glavobol v življenju«).
• Glavobol, ki ga spremljajo nevrološki izpadi (motnje vida, govora, gibanja).
• Glavobol po poškodbi glave.
• Prvič pojavljajoč se glavobol po 50. letu.
• Glavobol, ki se postopno slabša tednov ali mesecev.

V teh primerih je potrebna diagnostika za izključitev sekundarnih vzrokov (žilne anomalije, tumorji, okužbe), konopljini pripravki pa niso nadomestilo za zdravniško obravnavo.

Zaključek

Glavoboli in migrene so pogosti, a ne neizogibni. Endokanabinoidni sistem igra pri uravnavanju živčevja in bolečinskega odziva ključno vlogo, ki odpira možnosti za naravno podporo. Kombinacija preventivne dnevne uporabe kapljic, hitrejše olajšanje ob napadu in celostni življenjski pristop (hidracija, stres, spanec, prehrana) je strategija, ki jo vedno več uporabnikov uspešno vključuje v obvladovanje glavobolov.

Kot pri vseh naravnih pristopih je tudi tu ključna doslednost, kakovost pripravkov in potrpežljivost. Učinki se praviloma pokažejo po 2 do 4 tednih redne uporabe.

Vsebina tega članka je informativne narave. Izdelki niso zdravila in ne nadomeščajo zdravniškega posveta ali terapije. Pri hudih ali neobičajnih glavobolih se vedno posvetujte z zdravnikom.

Potrebujete nasvet o tem, kateri pristop bi bil primeren za vašo situacijo? Pokličite nas za brezplačno svetovanje →