Nova randomizirana, s placebom kontrolirana klinična raziskava, objavljena 25. avgusta 2026 v znanstveni reviji Journal of Cannabis Research, je proučevala zanimivo vprašanje: ali lahko CBD-dominantna formulacija kanabinoidov vpliva na pojav kronične bolečine po popolni zamenjavi kolenskega sklepa?
Rezultati pilotne raziskave so zanimivi predvsem zato, ker ne govorimo o laboratorijskem poskusu ali raziskavi na živalih, temveč o randomiziranem kliničnem preskušanju pri ljudeh. Raziskovalci so primerjali kanabinoidno formulacijo s placebom ter bolnike spremljali kar 26 tednov po operaciji.
Zakaj je bolečina po operaciji kolena tako pomembna?
Popolna artroplastika oziroma zamenjava kolenskega sklepa je eden najpogostejših ortopedskih posegov pri napredovali obrabi kolena.
Namen operacije je zmanjšati bolečino in izboljšati gibljivost ter kakovost življenja. Pri večini bolnikov je poseg uspešen, vendar se pri delu operiranih bolečina ne konča z zacelitvijo kirurške rane.
Raziskovalci nove študije navajajo, da se kronična pooperativna bolečina po popolni zamenjavi kolena pojavlja pri približno 20 % bolnikov. Predhodni protokol raziskave je ob uporabi nekoliko širše definicije persistentne pooperativne bolečine navajal približno enega od štirih bolnikov.
To pomeni, da lahko človek opravi tehnično uspešno operacijo in ima kljub temu več mesecev pozneje še vedno pomembne bolečine.
Kronična bolečina je precej drugačna od običajne akutne bolečine neposredno po operaciji.
Akutna bolečina ima jasno biološko funkcijo – poškodovano tkivo telesu sporoča, da potrebuje zaščito in čas za regeneracijo. Ko pa bolečina traja več mesecev, lahko postanejo pomembne spremembe v procesiranju bolečinskih signalov v perifernem in centralnem živčnem sistemu.
Prav zato sodobna medicina kronično bolečino vedno manj obravnava kot en sam pojav. Govorimo o nociceptivnih, nevropatskih in nociplastičnih komponentah bolečine, ki se lahko med seboj tudi prekrivajo.
Zakaj so raziskovalci izbrali kanabinoide?
Kanabinoidni sistem predstavlja enega od bioloških sistemov, ki sodelujejo pri uravnavanju številnih fizioloških procesov.
Endokanabinoidni sistem vključuje endogene signalne molekule, njihove receptorje ter encime, ki sodelujejo pri njihovem nastajanju in razgradnji.
Najbolj znana receptorja sta CB1 in CB2.
Receptorji CB1 so močno zastopani v centralnem živčnem sistemu, medtem ko so receptorji CB2 pomembno povezani tudi s celicami imunskega sistema in regulacijo vnetnih procesov.
Rastlina konoplja vsebuje številne fitokanabinoide. Najbolj raziskana sta:
CBD – kanabidiol
in
THC – tetrahidrokanabinol.
Toda raziskovalna formulacija v tej študiji je vsebovala tudi manjše količine drugih kanabinoidov.
To je pomembna podrobnost.
Kaj natančno so bolniki prejemali?
Raziskovalci so uporabili pripravek z oznako MPL-001.
Šlo je za oralno olje, izrazito bogato s CBD. Približna sestava enega mililitra je bila:
- 50 mg CBD,
- 2 mg THC,
- 2,8 mg CBC,
- 0,2 mg CBG,
- 0,1 mg CBN.
Med posameznimi proizvodnimi serijami so bile manjše razlike.
Glavno razmerje CBD : THC je bilo približno 25 : 1.
Največji dovoljeni dnevni odmerek je znašal 2,5 ml, kar je pomenilo približno:
125 mg CBD in 5 mg THC dnevno.
To je pomembno pri interpretaciji raziskave. Rezultatov namreč ne moremo preprosto opisati kot dokaz učinka »CBD-ja«, saj intervencija ni bila čisti CBD. Šlo je za CBD-dominanten večkanabinoidni pripravek.
Kako je bila raziskava izvedena?
Šlo je za multicentrično, randomizirano, vzporedno in s placebom kontrolirano pilotno klinično raziskavo.
Vključenih je bilo 37 bolnikov, ki so čakali na popolno zamenjavo kolenskega sklepa.
Naključno so jih razdelili v dve skupini:
19 bolnikov je bilo razporejenih v skupino MPL-001,
18 bolnikov pa v placebo skupino.
Povprečna starost sodelujočih je bila približno 66 let.
Kar 76 % sodelujočih je bilo žensk, zelo zanimiv pa je tudi podatek, da 81 % pred raziskavo nikoli ni uporabljalo konoplje.
S tem so raziskovalci precej zmanjšali problem, da bi rezultate večinoma opazovali pri ljudeh, ki že imajo predhodne izkušnje s kanabinoidi.
Kanabinoide so začeli uporabljati že pred operacijo
Posebej zanimiva je časovna zasnova raziskave.
Intervencija se ni začela šele takrat, ko je kronična bolečina že nastala.
Bolniki so raziskovalni pripravek oziroma placebo začeli uporabljati štiri tedne pred operacijo in nadaljevali šest tednov po njej.
Bolniki, ki so imeli bolečine tudi pozneje, so lahko uporabo raziskovalnega pripravka podaljšali do 12 tednov po operaciji.
Spremljanje bolnikov pa se je nadaljevalo skupno 26 tednov po operaciji.
To pomeni, da raziskovalce ni zanimalo samo trenutno zmanjšanje bolečine po zaužitju kanabinoidov.
Zanimalo jih je precej širše vprašanje:
Ali bi perioperativna uporaba CBD-dominantne kanabinoidne formulacije lahko vplivala na verjetnost, da se akutna pooperativna bolečina razvije v kronično bolečino?
To je pomembna razlika.
Najzanimivejši rezultat: 13 % proti 41 %
Pri 12-tedenskem spremljanju oziroma približno treh mesecih po operaciji so raziskovalci ugotovili izrazito razliko med skupinama.
V placebo skupini je o zmerni do hudi kronični pooperativni bolečini poročalo 7 od 17 bolnikov oziroma 41 %.
V skupini, ki je prejemala CBD-dominantno kanabinoidno formulacijo, pa sta takšno bolečino navedla 2 od 15 bolnikov oziroma 13 %.
To pomeni razliko približno 28 odstotnih točk.
Če rezultat izrazimo samo opisno, je bila pojavnost zmerne do hude kronične pooperativne bolečine po treh mesecih v skupini s kanabinoidi približno dve tretjini nižja kot pri placebu.
Toda tukaj je nujna znanstvena previdnost.
Zakaj iz 41 % proti 13 % še ne moremo reči, da je učinkovitost dokazana?
Ker je bila raziskava pilotna in zelo majhna.
Sodelovalo je samo 37 ljudi, še manj pa jih je bilo na voljo za posamezne analize ob poznejših kontrolah.
Primarni cilj raziskave zato ni bil dokončno dokazati klinične učinkovitosti kanabinoidov.
Glavni cilj je bil preveriti izvedljivost večje klinične raziskave – torej med drugim:
- kako uspešno lahko vključujejo bolnike,
- ali bodo bolniki pripravek redno uporabljali,
- koliko jih bo zaključilo spremljanje,
- ali je uporabljeni protokol praktično izvedljiv.
Klinični rezultati, vključno s kronično bolečino, uporabo opioidov, spanjem, telesnim in čustvenim funkcioniranjem, so bili sekundarni izidi.
Zato rezultat 13 % proti 41 % predstavlja zelo zanimiv signal, ne pa dokončnega dokaza.
Za zanesljiv odgovor potrebujemo bistveno večjo randomizirano raziskavo.
Kaj se je zgodilo po šestih mesecih?
Tu postanejo rezultati še bolj zanimivi.
Po 26 tednih se je razlika med skupinama precej zmanjšala.
V placebo skupini so zmerno do hudo kronično bolečino poročali:
3 od 16 bolnikov oziroma 19 %.
V kanabinoidni skupini pa:
2 od 14 bolnikov oziroma 14 %.
Razlika je bila torej samo približno pet odstotnih točk.
To nam pove nekaj pomembnega.
Največja opažena razlika med skupinama se je pokazala približno tri mesece po operaciji, medtem ko je bila po šestih mesecih bistveno manjša.
To lahko pomeni več stvari.
Mogoče je, da je potencialni učinek izrazitejši v zgodnejšem obdobju okrevanja.
Mogoče je tudi, da se pri več bolnikih v placebo skupini bolečina sčasoma spontano izboljša.
In seveda je mogoče, da zaradi zelo majhnega števila sodelujočih del opažene razlike predstavlja statistično nihanje.
Prav zato je večja raziskava tako pomembna.
Še ena zelo zanimiva podrobnost
Avtorji raziskave so navedli zanimivo informacijo o enem izmed bolnikov iz skupine MPL-001, ki je poročal o kronični pooperativni bolečini tako po 12 kot po 26 tednih.
Ta bolnik raziskovalnega zdravila sploh ni jemal.
Tega podatka ne smemo uporabljati kot dokaz učinkovitosti.
Je pa pomemben za prihodnje raziskave, ker pokaže, kako močno lahko adherenca oziroma dejansko jemanje pripravka vpliva na interpretacijo rezultatov.
Prav adherenca je bila ena največjih težav raziskave
Pred operacijo je vsaj 75 % predpisanega raziskovalnega pripravka zaužilo približno 71 % sodelujočih.
Po operaciji je ta delež padel na samo 48 %.
To je pomembna težava.
Če želi raziskovalec ugotoviti, ali določena intervencija deluje, mora biti dovolj sodelujočih dejansko izpostavljenih intervenciji po predvidenem protokolu.
Kljub temu je večina sodelujočih pripravek lahko titrirala do maksimalnega odmerka.
Od 36 ljudi, ki so raziskovalno zdravilo dejansko začeli jemati, jih je 28 oziroma 78 % doseglo maksimalni dnevni odmerek 2,5 ml.
Zakaj bodo raziskovalci olje zamenjali s kapsulami?
To je eden zelo praktičnih rezultatov pilotne raziskave.
Avtorji so ugotovili, da bodo morali pred veliko klinično raziskavo spremeniti protokol.
Ena od načrtovanih sprememb je zamenjava oljnih kapljic s kapsulami.
Razlog je predvsem izboljšanje rednosti jemanja.
Kapsula omogoča natančno določen odmerek in je za klinično raziskavo praviloma enostavnejša za uporabo.
Raziskovalci želijo prihodnjo raziskavo razširiti tudi na dodatne zdravstvene centre, da bodo lahko vključili večje število bolnikov.
Kaj pa neželeni učinki?
Tudi tukaj je raziskava zanimiva.
V skupini, ki je prejemala MPL-001, so zabeležili 18 z zdravljenjem povezanih neželenih dogodkov pri 11 bolnikih.
V placebo skupini so zabeležili 19 takšnih dogodkov pri 12 bolnikih.
Najpogostejše težave so bile gastrointestinalne, predvsem:
slabost in driska.
Po številu prijavljenih z zdravljenjem povezanih neželenih dogodkov med skupinama torej ni bilo velike razlike.
To je pomembno, ker pri vrednotenju kanabinoidov nikoli ne smemo gledati samo morebitnega učinka. Klinična uporabnost je vedno razmerje med učinkovitostjo, prenašanjem, varnostjo in praktičnostjo uporabe.
Kaj pa opioidi?
Eden od razlogov za raziskovanje kanabinoidov pri ortopedskih operacijah je tudi vprašanje, ali bi lahko pomagali zmanjšati potrebo po opioidnih analgetikih.
Opioidi so učinkovita protibolečinska zdravila, vendar imajo dobro znana tveganja.
Zato je zmanjševanje nepotrebne izpostavljenosti opioidom pomemben cilj sodobne pooperativne medicine.
Toda tudi tukaj moramo biti previdni.
Nova pilotna raziskava je uporabo opioidov spremljala kot sekundarni klinični izid, vendar zaradi svoje velikosti ni zasnovana tako, da bi lahko na njeni podlagi trdili, da kanabinoidi dokazano zmanjšujejo uporabo opioidov.
Še pomembneje je, da druge raziskave niso vedno pokazale koristi.
Vse raziskave kanabinoidov po operaciji namreč niso pozitivne
Leta 2026 je bila objavljena tudi večja randomizirana, trojno slepa in s placebom kontrolirana raziskava pri 163 bolnikih po popolni zamenjavi kolena.
Ta raziskava je proučevala sintetični THC oziroma dronabinol, 2,5 mg dvakrat dnevno.
Rezultat je bil drugačen.
Raziskovalci niso ugotovili zmanjšanja uporabe opioidov.
Prav tako niso zaznali pomembnih razlik v bolečini, spanju ali nekaterih drugih spremljanih rezultatih.
To je zelo pomembno, saj pokaže, zakaj izraza »kanabinoidi« ne smemo uporabljati, kot da gre za eno samo učinkovino.
THC ni CBD.
Čisti CBD ni enak kombinaciji CBD in THC.
CBD-dominantna formulacija z manjšimi količinami CBC, CBG in CBN prav tako ni enaka izoliranemu kanabinoidu.
Razlikujejo se odmerki, razmerja med kanabinoidi, način uporabe, trajanje terapije in čas začetka uporabe.
Širši pregled raziskav kaže podobno sliko
Pregled eksperimentalnih raziskav o uporabi konoplje in CBD pri pooperativni bolečini v ortopedski kirurgiji je analiziral 14 eksperimentalnih študij, objavljenih med letoma 2014 in 2025.
Ugotovitve niso bile enotne.
Raziskave samo s CBD so pokazale mešane rezultate, kombinacije THC/CBD pa so pokazale nekaj potenciala, vendar so bile raziskave med seboj zelo heterogene.
Avtorji so zato zaključili, da potrebujemo bolj standardizirane in večje prospektivne klinične raziskave.
Nova raziskava, objavljena avgusta 2026, je pomembna prav zato, ker dodaja nov randomiziran klinični podatek temu še vedno razvijajočemu se področju.
CBD ni klasičen analgetik
Pri razumevanju raziskav s CBD je pomembno, da nanj ne gledamo enako kot na klasično protibolečinsko tableto.
Farmakologija CBD je precej kompleksna.
CBD nima enakega neposrednega delovanja na CB1 receptor kot THC in ne povzroča značilnega psihoaktivnega učinka THC.
Njegovo delovanje vključuje več različnih molekularnih tarč in signalnih poti, zaradi česar raziskovalce zanima v kontekstu vnetja, zaznavanja bolečine, nevroloških procesov in drugih področij.
Toda biološka verjetnost nekega mehanizma še ni dokaz klinične učinkovitosti.
Prav randomizirane raziskave pri ljudeh, kot je ta, so zato ključnega pomena.
Zakaj je pomemben začetek uporabe pred operacijo?
Eden najzanimivejših konceptov raziskave je preventivni pristop.
Raziskovalci niso čakali, da kronična bolečina nastane.
Intervencijo so začeli že štiri tedne pred operacijo.
Razlog za takšno zasnovo izhaja iz dejstva, da je intenzivnost bolečine pred in neposredno po operaciji povezana z verjetnostjo poznejše kronične bolečine.
Predhodni raziskovalni protokol navaja, da so podatki sistematičnega pregleda pokazali povezavo med višjo predoperativno bolečino oziroma zmerno do hudo akutno pooperativno bolečino in približno štirikrat večjimi obeti za razvoj persistentne bolečine po zamenjavi kolena.
Znanstveno vprašanje zato ni samo:
Kako zmanjšati bolečino?
Ampak tudi:
Ali lahko vplivamo na zgodnje obdobje okoli operacije tako, da zmanjšamo verjetnost, da bo bolečina postala kronična?
To je bistveno bolj ambiciozen cilj.
Kronična bolečina ni samo nadaljevanje akutne bolečine
Dolgotrajna bolečina lahko vključuje spremembe v načinu, kako živčni sistem zaznava in obdeluje bolečinske dražljaje.
Pri kronični bolečini govorimo o različnih mehanizmih:
nociceptivni bolečini, povezani s poškodbo oziroma draženjem tkiv,
nevropatski bolečini, povezani s poškodbo ali boleznijo somatosenzoričnega živčnega sistema,
ter
nociplastični bolečini, pri kateri pride do spremenjene obdelave bolečinskih signalov brez jasnega dokaza za trajno poškodbo tkiva ali živca, ki bi v celoti pojasnila bolečino.
Pri posameznem bolniku se lahko ti mehanizmi tudi prekrivajo.
Zato pri kronični bolečini pogosto ni dovolj samo iskati snovi, ki začasno blokira občutek bolečine.
Raziskovalce vse bolj zanima vplivanje na celotno biološko okolje, v katerem se kronična bolečina razvija.
Kaj nam torej nova raziskava dejansko pove?
Najpomembnejše sporočilo raziskave ni:
»Dokazano je, da CBD preprečuje kronično bolečino po operaciji kolena.«
Podatki tega še ne omogočajo.
Bolj pravilno znanstveno sporočilo je:
Majhna randomizirana pilotna raziskava je pri CBD-dominantni kanabinoidni formulaciji pokazala zanimiv signal manjše pojavnosti zmerne do hude kronične pooperativne bolečine tri mesece po zamenjavi kolena, vendar je bila raziskava premajhna in primarno zasnovana za preverjanje izvedljivosti, zato je rezultat treba potrditi v večjem kliničnem preskušanju.
To je bistvena razlika.
Po 12 tednih je bila razlika:
13 % proti 41 %.
Po 26 tednih:
14 % proti 19 %.
Prvi rezultat je zelo zanimiv.
Drugi nas opozarja, da moramo ostati previdni.
Zakaj je raziskava kljub majhnemu številu sodelujočih pomembna?
Ker kakovost dokazov ni odvisna samo od števila sodelujočih.
Pomembna je tudi zasnova raziskave.
V tem primeru imamo:
randomizacijo, placebo kontrolno skupino, več raziskovalnih centrov in šestmesečno spremljanje bolnikov.
To je bistveno močnejša raziskovalna zasnova od anket, opazovalnih raziskav ali posameznih poročil bolnikov.
Hkrati pa je zaradi samo 37 randomiziranih sodelujočih še vedno pilotna raziskava.
Njena največja vrednost je zato v tem, da pokaže, ali obstaja dovolj zanimiv signal, da je smiselno izvesti veliko, ustrezno statistično zmogljivo klinično raziskavo.
In odgovor raziskovalcev je očitno pritrdilen – vendar želijo pred tem izboljšati protokol.
Kaj sledi?
Avtorji načrtujejo spremembe za večjo dokončno raziskavo.
Vključevanje bolnikov želijo razširiti na več zdravstvenih centrov.
Oljne kapljice nameravajo zamenjati s kapsulami.
Eden glavnih ciljev bo izboljšanje adherence oziroma rednosti jemanja raziskovalnega pripravka.
Šele večja raziskava bo lahko z dovolj statistične moči odgovorila na ključna vprašanja:
Ali CBD-dominantna kombinacija dejansko zmanjšuje tveganje za kronično bolečino?
Kako velik je učinek?
Kako dolgo traja?
Ali vpliva na potrebo po drugih analgetikih?
Kateri bolniki imajo največjo korist?
Kakšno je optimalno razmerje CBD in THC?
Ali imajo manjši kanabinoidi, kot so CBC, CBG in CBN, kakšno pomembno vlogo?
In kakšen je optimalen čas začetka ter trajanja uporabe?
Konoplja in prihodnost obravnave bolečine
Raziskovanje konoplje in kanabinoidov se v zadnjih letih postopoma premika iz laboratorijev v vedno bolje zasnovane klinične raziskave.
To je pomemben korak.
Prihodnost tega področja namreč ne bo temeljila na vprašanju, ali je »konoplja dobra ali slaba«.
Znanstveno vprašanje je veliko bolj natančno:
Kateri kanabinoid oziroma kombinacija kanabinoidov, v kakšnem razmerju, v kakšnem odmerku, pri katerem bolniku, za katero vrsto bolečine in v katerem obdobju zdravljenja lahko prinese merljivo klinično korist?
Nova raziskava po zamenjavi kolena je lep primer takšnega pristopa.
Rezultat 13 % proti 41 % po treh mesecih je dovolj zanimiv, da upravičuje nadaljnje raziskovanje.
Toda zmanjšanje razlike na 14 % proti 19 % po šestih mesecih hkrati lepo pokaže, zakaj pri medicinskih raziskavah ne smemo iz enega rezultata narediti dokončnega zaključka.
Prav to je bistvo dobre znanosti.
Ne gre za dokazovanje vnaprej postavljenega prepričanja, ampak za postopno preverjanje hipotez z vedno kakovostnejšimi podatki.
Sklep
Pilotna randomizirana raziskava, objavljena 25. avgusta 2026 v Journal of Cannabis Research, predstavlja zanimiv nov korak pri raziskovanju kanabinoidov v povezavi s kronično pooperativno bolečino.
Pri bolnikih po popolni zamenjavi kolena je bila po približno treh mesecih zmerna do huda kronična bolečina prisotna pri 41 % bolnikov s placebom in 13 % bolnikov, ki so bili razporejeni v skupino s CBD-dominantno formulacijo.
Po šestih mesecih je bila razlika manjša – 19 % proti 14 %.
Raziskovalni pripravek ni vseboval samo CBD. Največji dnevni odmerek je zagotavljal približno 125 mg CBD in 5 mg THC, poleg tega pa še manjše količine CBC, CBG in CBN.
Zato raziskave ne moremo interpretirati kot dokaz delovanja izoliranega CBD.
Prav tako zaradi samo 37 randomiziranih bolnikov rezultatov še ne moremo obravnavati kot dokončen dokaz preprečevanja kronične bolečine.
Lahko pa jih razumemo kot pomemben klinični signal, ki upravičuje večjo in metodološko še močnejšo raziskavo.
In prav takšne randomizirane, s placebom kontrolirane raziskave bodo v prihodnosti pokazale, kakšno mesto lahko imajo posamezni kanabinoidi in njihove kombinacije v sodobni obravnavi bolečine.
Vir raziskave:
Busse JW in sod. Cannabis to reduce chronic postsurgical pain following total knee arthroplasty: a pilot randomized controlled trial. Journal of Cannabis Research. Objavljeno 25. avgusta 2026.