PROFESOR Z BERKELEYJA PRIZNA: ‘Ljudje ne umirajo zaradi raka, umirajo zaradi kemoterapije in v strašnih bolečinah!’
Petindvajset let je proučeval bolnike z rakom in prišel do grozljivih zaključkov!
Ne glede na to, kako močno se trudite zanikati, je industrija raka prav to: samo industrija!
Zdravniki, farmacevtska podjetja, bolnišnice in drugi ključni deležniki v tej industriji imajo dobiček vsakič, ko pacient privoli v konvencionalno zdravljenje, ki običajno vključuje vbrizgavanje telesa s kemoterapevtskimi strupi, razstreljevanje telesa z ionizirajočim sevanjem ali odrezovanje delov telesa, medtem ko je v nekaterih primerih barbarsko. primerih se uporabi kombinacija vseh treh.
Malo je znano, da znanost zamolči ali ignorira, da kljub temu, kar medicinska industrija pogosto trdi, kemoterapija preprosto ne deluje v boju proti raku, vsekakor ne na način, kot se predstavlja.
Dr. Hardin B. Jones, nekdanji profesor medicinske fizike in fiziologije na kalifornijski univerzi Berkeley, je več kot 25 let preučeval pričakovano življenjsko dobo bolnikov z rakom, ko je prišel do zaključka, da kljub splošnemu prepričanju kemoterapija ne deluje sploh.
Pričal je, da cela vrsta bolnikov z rakom, zdravljenih s kemoterapijo, umre grozljivo. Tudi dr. Jones opozarja, da bolniki, zdravljeni s kemoterapijo, umirajo veliko hitreje in bolj boleče kot mnogi drugi bolniki, ki so se odločili za kakšno drugo obliko zdravljenja. Po obsežnih raziskavah je prišel do zaključka, da kemoterapija skrajša življenje in dejansko hitreje ubije bolnike, in da je to storjeno namenoma, ker so na kocki milijarde, ki jih rakava »industrija« vrti v svoji mreži smrti.
Ljudje, ki so zavrnili kemoterapijo, živijo v povprečju 12 let in pol dlje kot ljudje, ki so na kemoterapiji,« je povedala dr. Jones o svoji študiji, ki je bila objavljena v Journal of the New York Academy of Sciences. Ljudje, ki so sprejeli kemoterapijo, umrejo najpozneje v treh letih po postavitvi diagnoze, veliko število jih umre takoj po nekaj tednih.”
»Bolnice z rakom dojk, ki zavračajo konvencionalno terapijo, živijo štirikrat dlje od tistih, ki sledijo sistemu.
“Torej, tega ne boste slišali v množičnih medijih, ki bodo še naprej širili mit, da je kemoterapija najboljše zdravilo v boju proti raku!” Ločena študija, objavljena v Journal of American Medical Association leta 1979, je pokazala, da številni najpogostejši postopki za diagnosticiranje in zdravljenje raka dojke, ki so skoraj vsi še vedno v uporabi, niso nič zmanjšali ali povečali stopnje raka dojke preživetje bolnic z rakom dojke. Dve drugi študiji, ena iz Izraela, objavljena leta 1978, in druga iz Velike Britanije, objavljena v The Lancet leta 1980, sta podali podobne ugotovitve. “Celokupno preživetje bolnic s primarnim rakom dojke se v zadnjih 10 letih ni izboljšalo, kljub povečani uporabi večkratnih odmerkov kemoterapije za zdravljenje metastaz,” pojasnjuje študija Lancet z naslovom “Neuspeh kemoterapije pri preživetju bolnic z metastatskim rakom dojke . “
»Spretno skrita resnica je, da je veliko ljudi, ki so ‘umrli zaradi raka’, dejansko umrlo zaradi zdravljenja, ki je vključevalo kemoterapijo ali obsevanje. Kemoterapija deluje tako, da ubije zdrave telesne celice, preden jih uniči rak, ki se lahko razvije zelo počasi in ga je mogoče celo ustaviti in zatreti na nekatere naravne načine. Večina bolnikov, ki so »umrli za rakom«, je pravzaprav umrla zaradi podhranjenosti, saj rakave celice jemljejo hranila iz krvi in uničujejo imunski sistem, zato je oslabljen organizem dovzeten za številne okužbe, pred katerimi se ni več sposoben braniti. Sodobna medicina ima zdravilo za vse, resnico o raku pa spretno skriva. Kajti cena enega zdravljenja danes stane od 300.000 do 1.000.000 dolarjev. »Večina bolnikov z rakom umre zaradi kemoterapije. Kemoterapija ne odstrani raka dojke, debelega črevesa ali pljuč. To dejstvo je bilo dokumentirano že pred več kot desetimi leti, vendar zdravniki še vedno vztrajno uporabljajo kemoterapijo za te tumorje« (Allen Levin, MD UCSF »The Healing of Cancer«).
Nemški epidemiolog na »Mannheim Tumor Clinic« v Heidelbergu dr. Urlich Abel, opravil obsežno raziskavo in analizo vseh večjih študij in kliničnih aplikacij kemoterapije, ki so bile kdaj izvedene na svetu. Njegove zaključke bi moral prebrati vsak, ki se namerava zdraviti s kemoterapijo,« je v svoji knjigi »The Doctor Within« zapisal Tim O’Shea (The Doctor Within), pripoveduje dr. Hardin.
KEMOTERAPEVTIKI POGOSTI KARCINOGENI
Zdravila, ki se uporabljajo v kemoterapiji, delujejo rakotvorno, zato večina bolnikov umre v petih letih po uporabi kemoterapije.
Zakaj mi zdravnik ni povedal, da kemoterapija ubija? – je prevod naslova izvirnega besedila z naslovom: “Why Didn’t My Doctor Tell Me Chemo Kills?” slavnega avtorja, predavatelja in geostratega Williama Engdahla.
William Engdahl je pri svojem vsakodnevnem raziskovalnem delu naletel na zelo zaskrbljujoče in zaskrbljujoče poročilo o učinku ene izmed glavnih terapij raka v sodobni medicini – kemoterapije.
Nove raziskave razkrivajo, da kemoterapija bolnikom z rakom še zdaleč ni koristna, saj dejansko »hrani« raka in tako spodbuja njegovo rast in nadaljnje širjenje.
“Včasih se zdi, kot da farmacevtska industrija dela nadure, samo da bi našla nove načine, kako poškodovati, onesposobiti ali celo ubiti ljudi in bolnike,” je zapisal Engdahl.
Znanstvenik Peter Nelson iz Centra za raziskovanje raka Fred Hutchinson (Fred Hutchinson Cancer Research Center, Seattle, ZDA) je objavil obsežno študijo o razlogih, zakaj lahko rakave celice zlahka ubijemo v laboratoriju, ne pa tudi v našem telesu.
Nelson je odkril, da zdrave celice, ki jih je poškodovala kemoterapija, izločajo več beljakovine, znane kot WNT16B, ki spodbuja rakave celice k preživetju. “Povečanje beljakovin WNT16B je bilo povsem nepričakovano,” je za AFP povedal Nelson in dodal: “Ko se WNT16B izloča, deluje na okoliške rakave celice in spodbuja njihovo rast, širjenje in, kar je najpomembneje, odpornost na kemoterapijo.”
To odkritje pojasnjuje, zakaj se pri zdravljenju raka rakave celice najprej pozitivno odzovejo na kemoterapijo, čemur sledi obnova rakavih celic in njihova odpornost na nadaljnjo uporabo kemoterapije. Omenjeno raziskavo je opravila skupina znanstvenikov iz različnih centrov za raziskovanje raka, univerz in Nacionalnega laboratorija Lawrence Berkeley.
Študija je bila avgusta 2012 objavljena na spletu v reviji Nature Medicine.
Med zaskrbljujočimi zaključki je naslednje: »Izražanje/izločanje WNT16B v mikrookolju tumorja prostate oslabi učinke citotoksične kemoterapije ‘in vivo’, spodbuja preživetje tumorskih celic kot tudi napredovanje, tj. nadaljnje napredovanje in širjenje bolezni.« Medtem ko so rezultati te študije sami po sebi dovolj zaskrbljujoči, je še bolj zaskrbljujoča popolna odsotnost kakršnega koli ukrepanja za ponovno raziskavo tega pomembnega medicinskega področja – zdravljenja raka.
Kemoterapija namreč izvira iz prve svetovne vojne, ko so raziskovali vpliv kemičnega orožja IPERITA na ljudi in njihovo zdravje. Znanstveniki so nato odkrili, da ima iperit močan učinek na zaustavitev nastajanja krvnih celic.
Med drugo svetovno vojno so znanstveniki z Medicinske fakultete univerze Yale (Yale University School of Medicine) v nadaljnjih raziskavah dušikovega iprita ugotovili, da lahko snov, ki poškoduje hitro rastoče bele krvničke, podobno vpliva tudi na raka.
Vprašanje je bilo, kako delovati samo na rakave celice in ne na zdrave celice.
Decembra 1942 so znanstveniki izbrali več bolnikov z napredovalim stadijem limfoma (rak limfnega sistema in bezgavk), ki so jim ‘zdravilo’ dali intravensko. Izboljšanje njihovega stanja so takrat imenovali “izjemno”.
Takrat so bili mediji osredotočeni le na čudežno izboljšanje zdravstvenega stanja bolnikov in »pozabili« poročati, da so vsi bolniki kmalu po uporabi te terapije umrli.
Kemoterapija je pomenila revolucijo v zdravljenju raka.
V petdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo prvo komercialno uporabljeno zdravilo v kemoterapiji KLORMETIN, dušikov iperit ali krajše HN2, kar je bilo tudi njegovo kodno ime kemičnega orožja.
BOJNI STRUP!!!!!!!!!!!!!!!
Stranski učinki HN2 vključujejo: “Preobčutljivostne reakcije, vključno z anafilaksijo, slabostjo, bruhanjem, zmanjšano produkcijo krvnih elementov v obtoku … zlatenica, alopecija, vrtoglavica, tinitus (tinitus) in izguba sluha.”
Raziskave in razvoj dušikovega iperita kot možne snovi v kemoterapiji je izvedel Cornelius P. Rhoads (direktor »Memorial Sloan-Kettering Cancer Center«) v tajnosti med drugo svetovno vojno in rezultati so bili objavljeni leta 1946. Rhoads je prišel v ” Memorial Sloan-Kettering Cancer Center” z Rockefellerjevega inštituta za medicinske raziskave (Rockefellerjev inštitut za medicinske raziskave).
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bila družina Rockefeller skoraj obsedena z evgeniko, nato pa je Rhoads šest mesecev preživel v Puerto Ricu (Portoriko), kjer so pogosto v veliki tajnosti izvajali preskušanja zdravil na ljudeh. Kasnejša uporaba strupene kemoterapije pri verjetno milijonih bolnikov z rakom ni bila nič kaj spodbudna. Objavljeni podatki o stranskih učinkih današnje uporabe kemoterapije, katere največji proizvajalec je Roche, so res grozljivi. »Neželeni učinki vključujejo oslabitev imunskega sistema, pogosto ‘onesposobitev’ kostnega mozga, kar povzroči zmanjšanje števila belih krvnih celic, rdečih krvničk/eritrocitov in trombocitov.
Razvoj anemije in trombocitopenije… sepsa ali pojav lokaliziranih sprememb, kot so herpes simpleks, herpes zoster ali druge spremembe, ki jih povzročajo virusi iz skupine Herpesviridae.« Stanje pa se še poslabša.
Zaradi negativnega vpliva kemoterapije na celoten imunski sistem bolniki pogosto zbolijo za TIFILITISOM, to je vnetjem slepiča, ki je življenjsko nevaren gastrointestinalni zaplet kemoterapije. Tifitis je urgentno stanje, ima v tem primeru zelo slabo prognozo in je pogosto usoden.
Poleg tega kemoterapija zelo negativno vpliva na plodnost, saj povzroča izpadanje las, suho kožo, poškodbe nohtov, suha usta, zastajanje vode v telesu itd.
Leta 2004 je North Sydney Cancer Center, Oddelek za radiološko onkologijo, izvedel dolgoročno študijo o vplivu kemoterapije na petletno preživetje pri 22 najpogostejših malignih obolenjih pri odraslih. Rezultati so bili šokantni: skupni “prispevek” citotoksične kemoterapije k petletnemu preživetju pri odraslih je bil ocenjen na 2,3 % v Avstraliji in 2,1 % v ZDA.
Zato je študija prišla do naslednjega zaključka: “… Jasno je, da ima citotoksična kemoterapija zelo majhen pomen pri preživetju bolnikov z rakom …”
Kemoterapija je toksična in ubije vse celice v fazi delitve, tako tumorske kot normalne, torej zdrave.
Tri najbolj prodajana zdravila v svetu za zdravljenje raka v letu 2013 so izdelki Roche – Rituxan, Herceptin in Avastin.
Skupna prodaja vseh treh zdravil je vredna 21 milijard USD.
‘Center za raziskovanje raka Fred Hutchinson’ je zdaj odkril, da zdravila, ki se uporabljajo pri kemoterapiji, delujejo kot – rakotvorna in to je razlog, da večina bolnikov umre v petih letih kemoterapije, ki naj bi rešila življenja.
William Engdahl na koncu svojega teksta svetuje: »Dobro bi bilo, če bi vsi zdravniki še enkrat pomislili na etična načela vseh zdravnikov od Hipokratovih časov dalje – »non nocere« – ne škodi.
Zdaj obstaja ogromno dokazov, da kemoterapija le škodi.
Ali bi onkologi promovirali kemoterapijo pri svojih pacientih, če bi bile vloge obrnjene?«
