Rak dojk
Roza oktober je v znamenju raka dojk. V razvitem svetu najpogostejši rak pri ženskah in zato pomemben javno zdravstveni problem. V Sloveniji je za rakom dojk v letu 2014 zbolelo 1.301 bolnik, pri čemer približno 1 % raka dojk predstavljajo moški bolniki. Pojavnost v zadnjih desetletjih narašča. (vir: Onkološki inštitut Slovenije). Čeprav so določena zdravljenja zelo uspešna, rak dojke slovi po tem, da je odporen na konvencionalne terapije in se pogosto ponovi. Ravno zaradi tega so izziv za prihodnost nujno potrebne individualne terapije.
Raka dojk lahko delimo na:
-neinvazivni rak dojk, ki večinoma nima klinične slike in ga skoraj vedno odkrijemo s slikovno diagnostiko (predvsem z mamografijo)
-invazivni rak dojk, kjer je v zgodnji fazi omejen na dojko in/ali pazdušne bezgavke.
Tipična klinična slika raka dojk obsega trdo, grčasto in praviloma nebolečo zatrdlino v dojki, značilna je tudi vdrta koža ali bradavica nad tumorjem. Če tumor raste pod bradavico, je ta lahko uvlečena. Tipne so lahko povečane bezgavke v pazduhi in nadključnični kotanji.
Znamenje raka dojk je lahko izcedek iz dojke, zlasti krvav ali bister. Mlečni izcedki, gosti izcedki in izcedki iz več vodov obeh dojk praviloma niso posledica raka dojk. Med zgodnje rake dojk sodi tudi netipni rak dojk, ki nima zgoraj opisane klinične slike.
Lokalno napredovali rak dojke lahko povzroči razpadanje površinskega tkiva ali vraščanje v okolna tkiva, živce, kar pogosto povzroča bolečino. V to skupino spada tudi vnetni rak dojk, za katerega je značilna vnetno spremenjena koža (pordela, edematozna in otrdela, daje vtis pomarančaste kože), s slabo omejenim ali netipnim tumorjem.
Neinvazivna vrsta raka dojk pa sta predvsem:
-DCIS – duktalni karcinom in situ. Rakaste celice ne rastejo zunaj teh kanalčkov in se ne širijo zunaj tkiva dojke)
-LCIS – lobularni karcinom in situ (se ne širijo zunaj lobulov).
Prav zato, ker je karcinom in situ omejen, ni pravi rak dojke, vendar pa ga moramo zaradi visoke verjetnosti prehoda v invazivno obliko vseeno zdraviti. Redka oblika neinvazivnega raka je Pagetova bolezen. Ekcemu podobne spremembe v epidermisu bradavice in kolobarja, ki se zaradi tega včasih zmotno zdravijo kot kožna bolezen.
Kako lahko pomaga konoplja?
Raziskave konoplje, opravljene v zadnjih desetletjih, kažejo na širok, neraziskan potencial uporabe v medicini, tudi v onkologiji. Raziskovalci zato kot v podporo konvencionalnim zdravljenjem (ali v podporo odpravljanju posledic tega) izpostavljajo konopljo. Kanabidiolna kislina (CBDA) je zaviralec MDA-MB-231 (rakaste celice v migraciji), saj upočasnjuje in zavira njihovo širjenje, medtem ko ima na sposobnost razmnoževanja rakavih celic vpliv tudi CBD, nepsihotropna sestavina konoplje. (vir: cannabiscure.info)
Avgusta 2015 je nacionalni inštitut za raziskavo raka, NCI (National cancer Institute) izdal obsežno poročilo, da konoplja ubija raka. Da, prav ste prebrali. Potrditev so dobili tudi s strani ameriške vlade.
Potencialne zdravilne koristi za ljudi, ki živijo z rakom (ali kakšno drugo kronično boleznijo) so:
anti-slabost
povečanje apetita
lajšanje bolečin
izboljšan spanec
Če pri zdravljenju s konopljo izločamo THC in uporabljamo druge kemične komponente (CBD, CBN, CBG, …) pa je pri rakavih bolnikih drugače. Med dvoletno študijo, ki so jo izvedli na miših in podganah, ki so jih hranili z izvlečki konoplje, ki je vsebovala tudi THC, so odkrili:
-kanabinoidi lahko zmanjšajo rast tumorjev, blokirajo rast bolnih celic in razvoj krvnih žil, potrebnih za rast tumorjev;
-laboratorijski testi na živalih so pokazali, da kanabinoidi lahko ubijejo rakave celice, medtem ko ščitijo normalne celice;
-študija THC v modelih raka na jetrih je pokazala, da je imela anti-tumor učinke;
Vir :Celotno poročilo si lahko ogledate tukaj (https://www.cancer.gov/about-cancer/treatment/cam/hp/cannabis-pdq#section/_1).